Dionizovo gledališče (Atene, 4. stoletje pr. n. št.)

Gledališče z značilno obliko in odlično akustiko je stalo ob atenski Akropoli.

Prevodni sistem srca

Naše srce samo generira električne impulze, potrebne za lastno delovanje. Grafični prikaz električne aktivnosti srca je elektrokardiogram.

Kaaba (Meka)

Svetišče Kaaba v Veliki mošeji v Meki je najpomembnejše sveto mesto islamske vere.

Sovjetsko delovno taborišče (1930. leta)

Sovjetska delovna taborišča (gulagi) so stala daleč od naseljenih območij.

Palača v Knososu (2. tisočletje pr. n. št.)

Največja zgradba iz bronaste dobe na otoku Kreta je bila najverjetneje središče minojske kulture.

Starorimska hiša

Hiše premožnih prebivalcev antičnega Rima so imele razgiban tloris in bile prostorne.

Atomska bomba (1945)

Atomska bomba je najbolj uničevalno orožje v zgodovini človeštva.

Starogrška hiša

Povprečna starogrška hiša je bila dvoetažna s pravokotnim tlorisom.

Človeška kri

Človeška kri je sestavljena iz krvnih celic (rdečih in belih krvničk ter krvnih ploščic) in krvne plazme.

Dihala

Z dihali sprejemamo kisik v telo in sproščamo ogljikov dioksid iz telesa.

Veliki cirkus (Rim)

Veličastna arena antičnega Rima je zaslovela predvsem zaradi dirk s kočijami.

Tadž Mahal (Agra, 17. stoletje)

Središče mavzoleja v Indiji je bela marmorna grobnica, ki jo je dal postaviti šah Džahan v spomin ljubljeni ženi.

Učinek tople grede

Učinek tople grede se zaradi človekovega delovanja stopnjuje in povzroča globalno segrevanje ozračja.

Čudesa starega veka

Od sedmih čudes starega veka so se ohranile le piramide v Gizi.

Nastanek in delovanje stratovulkana

Sestavljajo ga menjajoče se plasti strjene lave in ob izbruhu nesprijetega vulkanskega gradiva.

Naseljen srednjeveški most (London Bridge, 16. stoletje)

V času dinastije Tudorjev je na mostu nad reko Temzo stalo okoli 200 zgradb.

Zemljino magnetno polje

Severni in južni magnetni pol Zemlje ležita v bližini geografskega severnega in južnega tečaja.

Ozonska plast

Ozonska plast je del Zemljinega ozračja, ki absorbira UV-sevanje Sonca, zato je nepogrešljiva za življenje na Zemlji.

Bastilja (Pariz, 18. stoletje)

Pariški zapor je zaslovel zaradi dogodkov med francosko revolucijo leta 1789.

Ladijski top (17. stoletje)

Po kopenskih so se topovi pojavili tudi v pomorskih bitkah.

Added to your cart.