Zigurat (Ur, 3. tisočletje pr. n. št.)

Zigurat (Ur, 3. tisočletje pr. n. št.)

Zigurati so bili veliki templji v obliki stopničastih piramid, ki so jih gradili v središču mezopotamskih mest.

Zgodovina

Keywords

Ziggurat, zigurat, Mezopotamija, Ur, cerkev, civilizacija, zgradba, svetišče, religija, Slovesnosti, Sumerci, mesto, 3. tisočletje pr. n. št., Zgodovina, v starem veku, astronomija, arhitektura, okraj tempelj, duhovščina, božanstva

Povezani dodatki

Scenes

Zigurat

Sumerske stopničaste piramide

Zigurati (iz akadske besede ziqqurat, ki pomeni 'zgrajen na dvignjenem terenu') so bile velike, masivne stopničaste piramide, zgrajene v Mezopotamiji. Oblika piramide je nastala popolnoma naključno, kasnejši arhitekti pa so jo izbrali namenoma. Zigurati so bili zgrajeni v središču tempeljske mestne četrti. Njihov prvotni namen je verski, uporabljali pa so jih tudi v znanstvene namene.

Zigurati so bile trdne zgradbe, sezidane iz glinenih opek (znotraj iz posušene opeke iz blata, zunaj iz žgane opeke). Imeli so tudi drenažne sisteme proti poplavam. Vsa nadstropja so obdajali debeli zidovi.

Zunanja stopnišča so vodila k svetišču na vrhu zigurata. Kip zavetnika templja je stal v svetišču nasproti vhoda. Mezopotamci so verjeli, da je svetišče stanovanje božanstva.

Na vrhu zigurata so izvajali tudi astronomska opazovanja.

Veliki zigurat v Uru danes

Svetišče

Sumerska religija

Sumerci so imeli bogato mitologijo. Nekateri viri omenjajo, da so častili na tisoče božanstev. Bogove so enačili s silami narave. Trije glavni bogovi so bili Anu (oče in kralj bogov, bog neba), Enlil (bog zraka, sap in vetrov) in Enki (bog vode). Tudi Utu (bog Sonca), Nanna (bog Lune) in Innin (boginja plodnosti) so bili čaščeni z izjemnim spoštovanjem.

Ko so verski obredi postajali zapletenejši, se je povečeval vpliv duhovščine. Vladarji so bili tudi verski vodje. Vedeževanje (napovedovanje prihodnosti, ki temelji na astronomiji) je bilo pogosto. Sumerski učenjaki so se posvečali religiji in znanosti.

Sumerci so verjeli v življenje po življenju v nebesih in peklu. Bogovi so bili kruti in muhasti, zato so jim v hramih pogosto darovali žrtve.

Stopnišče

Svetišče in duhovščina

Največji kulturni dosežek 3. dinastije Ur, ki jo je ustanovil kralj Ur-Nammu, je bila gradnja ziguratov.

Veliki zigurat Ura je bil posvečen v čast Nannu, bogu Lune. Visok je bil 30 m, dolg 64 m in širok 46 m. Imel je tri stopnišča; osrednje je vodilo k božjemu hramu.

V verske namene so zgradili zapleten sistem stopnic in sob, ki je ponazarjal hierarhijo duhovnikov in božanstev. Duhovniki, ki so bili vodje verskega življenja, posredniki med božanstvi in ljudmi ter preroki, so bili deležni velikega spoštovanja.

Duhovniki in uradniki so živeli v sobicah templja. Tu je bila tudi velika soba za arhive.

Animacija

Mesto Ur

Nekoč in danes

Narration

Ljudstva Mezopotamije so obogatila svetovno kulturo z mnogimi dragocenimi dosežki. Mednje uvrščamo stavbe, ki potrjujejo, da je bila kultura Mezopotamije napredna. Kot druga starodavna ljudstva so Mezopotamci gradili svoje najimenitnejše stavbe v verske namene.

Zigurati so bili tipične mezopotamske stavbe v obliki terasastih, stopničastih piramid s številnimi ravnmi, ki se enakomerno spuščajo v prostor. Na vrhu je bilo svetišče. Na začetku je ta oblika nastala zaradi nenehnih obnov in razširitev prvotnih templjev. Zigurati so bili del obzidane tempeljske četrti v središčih mest.

Najznamenitejši predstavnik tega tipa zgradb je Veliki zigurat v Uru. Zigurati so imeli običajno sedem ravni, ta pa je imel samo štiri, in vsako je obdajalo obzidje. Zgradba je bila visoka približno 30 m, dolga 64 m in široka 46 m.

Do prve ploščadi so vodila tri zunanja stopnišča, ki so se združila in vodila na najvišjo raven, do svetišča. Tu so duhovniki vodili verske obrede, tudi daritve bogovom. Ta ploščad ni služila samo verskim, ampak tudi znanstvenim namenom: duhovniki in astronomi (ali astrologi) so od tam opazovali nebo.

Osrednja, zaprta tempeljska četrt in struktura ziguratov kažeta na hierarhično urejenost mezopotamske družbe. Stolpi so služili kot prehod od ljudi v svet božanstev.

Povezani dodatki

Mesto Ur (3. tisočletje pr. n. št.)

Staro mesto ob Evfratu je bilo pomembno sumersko središče.

Mezopotamske iznajdbe (3. tisočletje pr. n. št.)

Mezopotamske iznajdbe, ki so kljub svoji preprostosti izvrstne, uporabljamo še danes.

Čudesa starega veka

Od sedmih čudes starega veka so se ohranile le piramide v Gizi.

Džoserjeva piramida (Sakara, 27. stoletje pr. n. št.)

V 27. stoletju pr. n. št. zgrajena stopničasta piramida je bila prva piramida v starem Egiptu.

Egipčanske piramide (Giza, 26. stoletje pr. n. št.)

Piramide pri Gizi so edino, kar si lahko od sedmih čudes antičnega sveta ogledamo še danes.

Hamurabijev zakonik

Hamurabijev zakonik, simbol mezopotamske civilizacije, vsebuje 282 zakonov, vklesanih na bazaltno stelo.

Merjenje časa

Prvi koledarji in prve naprave za merjenje časa so se pojavili v vzhodnih civilizacijah.

Mesto Babilon (6. stoletje pr. n. št.)

Mesto Babilon je stalo v Mezopotamiji na obeh bregovih reke Evfrat.

Od kamene do železne dobe

Animacija prikazuje razvoj sekire skozi arheološka obdobja.

Teotihuacan (4. stoletje)

Mesto, katerega veličastne so celo ruševine, je bilo največje in najbolj obljudeno naselje v predkolumbovski Ameriki.

Znameniti starodavni imperiji

V toku zgodovine so nastali (in propadli) številni znameniti imperiji.

Chichen Itza (12. stoletje)

Eno največjih majevskih mest je stalo na ozemlju današnje Mehike.

Neolitsko naselje

Pod vplivom neolitske revolucije so se začele človeške skupnosti trajneje naseljevati.

Tenochtitlan (15. stoletje)

Glavno mesto visoko razvitega azteškega imperija je očaralo tudi španske osvajalce.

Gotska katedrala (Clermont-Ferrand, 15. stoletje)

Katedrala, imenovana po Marijinem vnebovzetju, z rozetnimi okni in podpornimi stebri je eden od biserov francoske gotike.

Katedrala Vasilija Blaženega (Moskva, 16. stoletje)

Katedralo v Moskvi, ki je posvečena Vasiliju Blaženemu, je dal postaviti ruski car Ivan Grozni.

Mošeja Džame (Isfahan, 15. stoletje)

Zaradi arhitekturnih rešitev in okrasja spada ta mošeja med mojstrovine islamske umetnosti.

Nekropola Cella Septichora (Pécs, Madžarska, 4. stoletje)

Zgodnja krščanska nekropola je zanimivo arheološko najdišče.

Panteon (Rim, 2. stoletje)

"Tempelj vseh bogov" je bil zgrajen med vladavino rimskega cesarja Hadrijana.

Romarska cerkev (Ronchamp, 1950)

Romarsko kapelo je načrtoval slavni francoski arhitekt iz 20. stoletja, Le Corbusier.

Salomonov tempelj (Jeruzalem, 10. stoletje pr. n. št.)

Tempelj, ki ga je dal zgraditi kralj Salomon, je eden najpomembnejših judovskih simbolov.

Stonehenge (Velika Britanija, bronasta doba)

Kamniti velikan iz bronaste dobe in stoji v Angliji, še ni razkril vseh svojih skrivnosti.

Zgodnjekrščanska nekropola, Cella Trichora (Pécs, Madžarska)

Zgodnjekrščanske grobnice v Pécsu na Madžarskem veljajo za posebno arheološko najdišče.

Added to your cart.