Starorimska cesta in vodovod

Starorimska cesta in vodovod

O visoko razviti rimski civilizaciji nazorno pričata vodovodno in cestno omrežje, ki je povezovalo celotno cesarstvo.

Zgodovina

Keywords

priključek na vodovod, cestno omrežje, Via Appia, Rim, Római Birodalom, vodovod, province, promet, zgradba, Claudius, mejnik, steber, arch, v starem veku, imperij, Zgodovina

Povezani dodatki

Questions

  • Kako dolgo je bilo cestno omrežje v Rimskem imperiju?
  • S čim so prekrivali cesto na vrhu?
  • Kako dolga je bila ena starorimska milja?
  • S čim so označevali razdaljo do najbližjega kraja?
  • Čemu je podobna mreža starorimskih cest?
  • Kdo je dal graditi prvi vodovod v starem Rimu?
  • Katera je bila prva rimska cesta?
  • Kako široke so bile večinoma rimske ceste?
  • S čim se je začela gradnja načrtovane ceste?
  • Kaj od naštetega ne drži za rimske ceste?
  • Katerega materiala niso uporabljali pri gradnji rimskih cest?
  • V kateri državi ni ostankov rimskih cest?
  • Kdaj so začeli graditi prvi starorimski vodovod?
  • Dopolni: "Vse ceste vodijo v ..."
  • Kaj je v prvi vrsti moral zagotavljati vodovod?
  • Kaj so zbirali na začetku vodovoda?
  • Kje se je običajno končal vodovod?
  • Kaj ne drži za starorimske vodovode?
  • Kje je tekla voda v večnadstropnih vodovodih?
  • Česa starorimski vodovodi niso imeli?
  • V kateri državi blizu slovenske meje so ostanki rimske ceste?
  • Kaj je ostanek starorimskega vodovoda?
  • Voda v vodovodu je tekla po:
  • Ostanki vodovoda pri Segovii so v:
  • V kateri državi je Pont-du-Gard?

Scenes

Rimski vodovod

  • spodnja vrsta obokov
  • srednja vrsta obokov
  • zgornja vrsta obokov
  • steber
  • obok
  • atika

Animacija

Sprehod

Prerez vodovoda

  • spodnja vrsta obokov
  • srednja vrsta obokov
  • zgornja vrsta obokov
  • gradbeni oder
  • steber
  • obok
  • atika
  • kanal U oblike

Kanal

Rimska cesta

Prerez rimske ceste

  • širina 1–7 m
  • osnova iz kamna (višina nanosa: 30 cm)
  • manjše kamenje (višina: 25 cm)
  • grušč (višina: 25 cm)
  • kamnite plošče (višina: 20 cm)
  • robniki
  • miljnik

Narration

Veličine antične rimske arhitekture niso odsevale samo skladne mestne stavbe, temveč tudi mreža cest in akvaduktov.

Mesta Rimskega imperija je povezovalo cestno omrežje s skoraj 85 000 kilometri cest, ki so olajšale promet in trgovanje. Rimski izraz za cesto je bil via. Ob cestah so bili miljniki, 2 do 3 metre visoki kamniti stebri za označevanje števila milj od mesta, kjer se je cesta začela. Ena rimska milja je merila približno 1,5 kilometra.

Ceste so gradili podobno kot danes. Inženirji so določili potek ceste in pripravili podrobne načrte, sledil je izkop trase, nato so položili robnike. Izkop so zapolnili s plastmi peska, večjih in manjših kamnov in proda. Nazadnje so cesto prekrili s kamnitimi ploščami. Ceste so bile običajno široke 1 do 7 metrov in primerne za pešce, jezdece, vozove in kočije. O izjemno dobri tehniki njihove gradnje priča dejstvo, da nekatere od njih uporabljamo še danes, 2000 let pozneje.

Tako kot prvo rimsko cesto, vio Appio ali Apijevo cesto, ki je povezovala Rim in Brindisi, je tudi gradnjo prvega rimskega akvadukta odredil Apij Klavdij leta 312 pr. n. št., da bi prebivalce Rima oskrbel s pitno vodo. Pozneje so akvadukte zgradili tudi v provincah. Najmogočnejši akvadukti so bili večnivojski mostovi s stebri in oboki. Vodo so zbirali iz izvirov. Prek pokritega kanala na vrhu akvadukta ali v njem nameščenih svinčenih ali keramičnih cevi so jo prepeljali do razdelilnikov in zbiralnikov v posameznih naseljih. Vodo so znali speljati čez velike razdalje in zahteven teren, za kar sta bila potrebna natančno načrtovanje in izvedba. Nižje etaže akvaduktov so uporabljali tudi kot ceste. Med pomembne rimske akvadukte spadata akvadukt Pont-du-Gard blizu francoskega mesta Nimes in akvadukt v španskem mestu Segovii.

Povezani dodatki

Karakalove terme (Rim, 3. stoletje)

Razkošni kopališki kompleks rimskega cesarja so zgradili v 3. stoletju.

Dioklecijanova palača (Split, Hrvaška)

Rimski cesar Dioklecijan je na obali blizu svojega domačega mesta dal zgraditi utrdbi podobno palačo.

Grška lončenina

Mojstrovine starogrških lončarjev so pomembne arheološke najdbe.

Kolosej (Rim, 1. stoletje)

Najslavnejši in najveličastnejši amfiteater antičnega Rima so zgradili v 1. stoletju.

Konstantinov vojak (4. stoletje)

Vzpon vzhodnega dela Rimskega cesarstva se je začel v času vladanja cesarja Konstantina v prvi tretjini 4. stoletja.

Panteon (Rim, 2. stoletje)

"Tempelj vseh bogov" je bil zgrajen med vladavino rimskega cesarja Hadrijana.

Pompejevo gledališče (Rim, 1. stoletje pr. n. št.)

Pompej Veliki je naročil izgradnjo stavbe, ki je služila kot prvo stalno gledališče v starem Rimu.

Puljska arena (Pulj, 1. stoletje)

Puljska arena v današnji Hrvaški je bila eden največjih rimskih amfiteatrov antike.

Starogrška hiša

Povprečna starogrška hiša je bila dvoetažna s pravokotnim tlorisom.

Starorimska hiša

Hiše premožnih prebivalcev antičnega Rima so imele razgiban tloris in bile prostorne.

Starorimski gladiatorji (2. stoletje)

Gladiatorji so se v arenah starega Rima bojevali drug z drugim in z zvermi in tako zabavali občinstvo.

Starorimski oblegovalni stroji

Rimski osvajalci so učinkovito uporabljali tehnične naprave, ki so jih izdelovali za obleganje utrjenih ciljev.

Starorimski vojaški tabor

V rastočem rimskem imperiju so na zasedenih ozemljih postavljali vojaške tabore.

Starorimski vojak (1. stoletje pr. n. št.)

Plačani vojaki starorimske vojske so bili izurjeni in dobro oboroženi.

Titov slavolok (Rim, 1. stoletje)

Slavolok je rimski cesar dal postaviti pri vhodu v Forum Romanum v spomin na njegovo zmago nad velikim judovskim uporom.

Veliki cirkus (Rim)

Veličastna arena antičnega Rima je zaslovela predvsem zaradi dirk s kočijami.

Vojaška taktika starorimske pehote

Izurjeni legionarji rimskega imperija so bili mojstri vojaške strategije.

Oskrba s pitno vodo

Sistem oskrbe s pitno vodo porabnikom zagotavlja neoporečno pitno vodo.

Sirska vodna kolesa (Hama, 13. stoletje)

V srednjeveški Siriji so s pomočjo vodnih koles vodo iz rek dovajali tudi oddaljenim območjem.

Starorimski senator z ženo

Senatorji, najvišji družbeni sloj v starem Rimu, so nosili toge s škrlatnim robom.

Bitka Nizozemcev z morjem (17. stoletje)

Prebivalci zahodnega dela Nizozemske so se od srednjega veka dalje uspešno borili z morjem.

Vrste mostov

Glede na zgradbo poznamo gredne, ločne, viseče, palične mostove in mostove s poševnimi zategami.

Added to your cart.