Samostan Melk (Avstrija)

Samostan Melk (Avstrija)

Benediktinski samostan v Melku na desnem bregu Donave z več kot 900-letno zgodovino

Likovna umetnost

Keywords

Melk, Wachau, frančiškani, samostan, cerkev, zgradba, arhitektura, Lambach, Rudolf IV, Menih, Avstrija, Benediktinci, Svetovne dediščine, II. Leopold, Donava, marmorna dvorana, Sveta Constance, knjižnica

Povezani dodatki

Scenes

Samostan Melk

  • Donava - Je ena najdaljših evropskih rek (2850 km). Izvira v Schwarzwaldu v Nemčiji in se izliva v Črno morje (na ozemlju Romunije in Ukrajine). Avstrijski del je dolg 351 km.
  • knjižnica - Razpolaga s približno 100 000 knjigami. Ob tem v njej hranijo 1888 rokopisov, med njimi jih je kar nekaj iz 9. stoletja.
  • cerkev - Ena najlepših baročnih zgradb v Avstriji. Zavetnika sta sveti Peter in Pavel.
  • prostori za menihe - Prvi stanovalci, benediktinci iz Lambacha, so se v opatijo vselili 21. marca 1089.
  • stolpa
  • vzhodno pročelje - V preteklosti so menihi goste pozdravili z balkona nad vhodom. Na obeh straneh balkona stojita kipa zavetnikov cerkve, svetega Petra in Pavla.
  • park
  • glavni vhod - Glavni vhod, ki gleda proti vzhodu, je bil zgrajen leta 1718. Na eni strani vhoda stoji kip svetega Leopolda, na drugi strani pa kip svetega Kolomana.
  • bastiji - Južna bastija je imela pomembno vlogo pri obrambi samostana, severno pa so zgradili zaradi simetrije.
  • prelatsko dvorišče - Ima obliko trapeza, dolgo je 84 in široko 42 metrov. Na sredini stoji vodnjak, ki so ga kupili v 19. stoletju v opatiji Waldhausen.
  • cesarski prostori - 196 metrov dolg Cesarski hodnik v prvem nadstropju teče skoraj po celi južni dolžini stavbe. S hodnika se odpirajo nekdanje cesarske sobe.
  • marmorna dvorana - Dvorana, ki je povezana s cesarskim delom zgradbe. Služila je kot prostor za slovesnosti in jedilnica. Namenjena je bila cesarskemu dvoru in njegovim gostom.
  • balkon - Je pred zahodnim pročeljem cerkve. Povezuje marmorno dvorano in knjižnico. Od tod je čudovit razgled na Donavo.
  • benediktinska dvorana - Dvoetažna dvorana s freskami, ki prikazujejo ustanovitelja reda svetega Benedikta.

Benediktinski samostan nad mestom Melk v Avstriji je bil v tisočletni zgodovini svojega obstoja prizorišče mnogih zanimivih in pomembnih dogodkov.

Opatijo na vzpetini nad Donavo je dal zgraditi avstrijski mejni grof Leopold II. Prvi stanovalci, benediktinci iz Lambacha, so se vanjo vselili leta 1089. Z wormškim konkordatom iz leta 1122 je samostan prešel v neposredni papeški nadzor. V požaru leta 1297 je bil kompleks skupaj z dragocenimi rokopisi v knjižnici skoraj v celoti uničen. Tudi 14. stoletje je bilo za samostan težavno.

Leta 1362 je vojvoda Rudolf IV. samostanu podaril približno 60 cm visok zlati križ (Melški križ), okrašen z dragimi kamni, da bi na njem hranili najdragocenejšo relikvijo v samostanu, domnevno del Jezusovega križa.

Koncil v Konstanci, ki je zasedal v začetku 15. stoletja, je sprejel odločitev o reformiranju benediktinskega reda. Vzorčni primer te reforme je postal samostan v Melku. Vzporedno s tem je postal samostan tudi kulturno središče.

16. stoletje je zaradi reformacije in turške nevarnosti znova prineslo obdobje zastoja. Na začetku 17. stoletja pa je samostan po zaslugi delovanja nekaterih izjemnih opatov spet doživel razcvet. Ponovno se je oblikovala uspešna redovna skupnost, ki je sčasoma postala regionalno središče protireformacije.

Vzpon se je nadaljeval tudi v 18. stoletju. Samostanski kompleks je svojo daleč naokrog znano podobo dobil v času baroka. Tedaj sta v samostanu cveteli tudi znanstvena in glasbena dejavnost.

Glavni vhod

  • vzhodno pročelje
  • kopija Melškega križa - Prvotni križ je bil izdelan iz zlata in srebra, visok je bil 60 cm. Zadnja stran je okrašena z biseri in dragimi kamni.
  • notranje dvorišče
  • glavni vhod
  • bastiji
  • kipi

Prelatsko dvorišče

  • prostori za menihe
  • cerkev
  • kupola - Kupola cerkve je visoka 64 m.
  • prelatsko dvorišče

Cerkev

  • knjižnica
  • stolpa - Po požaru leta 1783 so stolpa obnovili v rokokojskem slogu. Na trikotnem pedimentu med stolpoma je upodobljen vstali Kristus v spremstvu dveh angelov.
  • zahodno pročelje - Na pročelju stojita kipa zavetnikov, svetega Petra in Pavla, nad vhodom pa sta kipa svetega Mihaela in nadangela Gabriela.
  • marmorna dvorana

Katedrala v Melku je ena najveličastnejših baročnih zgradb v Avstriji. Novo cerkev so zgradili v sklopu velike baročne prenove leta 1736. Dve leti pozneje je požar uničil oba stolpa. Pri naslednji obnovi je dobila tudi rokokojske elemente. Cerkvena stavba je bila posvečena leta 1746. Njena zavetnika sta sveti Peter in Pavel.

Cerkev je mogočna obokana dvoranska stavba z nišami za kapele in emporami. Kupola je visoka 64 metrov. Glavni vhod je z zahodne strani. Na pročelju stojita kipa svetega Petra in Pavla, nad vhodom pa kip svetega Mihaela in nadangela Gabriela. Na pedimentu med stolpoma je upodobljen vstali Jezus v spremstvu dveh angelov. Največji zvon z maso 7840 kg nosi ime Petra in Pavla. Je največji zvon v Spodnji Avstriji in zazvoni vsak petek ob treh popoldne v spomin na uro Jezusove smrti.

Animacija

  • knjižnica - Razpolaga s približno 100 000 knjigami. Ob tem v njej hranijo 1888 rokopisov, med njimi jih je kar nekaj iz 9. stoletja.
  • prostori za menihe - Prvi stanovalci, benediktinci iz Lambacha, so se v opatijo vselili 21. marca 1089.
  • cesarski prostori - 196 metrov dolg Cesarski hodnik v prvem nadstropju teče skoraj po celi južni dolžini stavbe. S hodnika se odpirajo nekdanje cesarske sobe.
  • marmorna dvorana - Dvorana, ki je povezana s cesarskim delom zgradbe. Služila je kot prostor za slovesnosti in jedilnica. Namenjena je bila cesarskemu dvoru in njegovim gostom.
  • balkon - Je pred zahodnim pročeljem cerkve. Povezuje marmorno dvorano in knjižnico. Od tod je čudovit razgled na Donavo.
  • 320 m
  • 64 m
  • vzhodno pročelje
  • kopija Melškega križa - Prvotni križ je bil izdelan iz zlata in srebra, visok je bil 60 cm. Zadnja stran je okrašena z biseri in dragimi kamni.

Narration

Samostan Melk je benediktinski samostan nad mestom Melk v Spodnji Avstriji. Stoji na vzpetini na bregu Donave. Samostan je ustanovil avstrijski mejni grof Leopold II. Privabil je benediktince iz samostana Lambach. Vselili so se leta 1089. Razgibana zgodovina samostana je torej stara skoraj 1000 let.

Glavna os tega veličastnega kompleksa je dolga 320 m.

Glavni vhod je na vzhodni strani kompleksa. Pripelje nas na manjše dvorišče, ki ga zaključuje vzhodno pročelje. Sledi prelatsko dvorišče, ki ga z juga obdaja 240 m dolgo južno krilo.

V tem delu so tudi cesarske sobane in slavna marmorna dvorana. To s knjižnico povezuje balkon, ki je nasproti cerkvenega zahodnega pročelja. V samostanski knjižnici hranijo mnogo znanih in dragocenih knjig in starih rokopisov.

Na severni strani so prostori za menihe.

Samostan v Melku je ena najveličastnejših baročnih zgradb v Avstriji. Cerkev je ogromna obokana dvoranska stavba z nišami za kapele in emporami. Kupola je visoka 64 metrov. Cerkev je bila posvečena leta 1746. Njena zavetnika sta sveti Peter in Pavel.

Samostanski kompleks v Melku je od leta 2000 na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine. Leta 2008 ga je revija National Geographic Traveller Magazine izbrala za najboljšo zgodovinsko destinacijo na svetu.

Povezani dodatki

Benediktinski samostan (Tihany, Madžarska)

Benediktinski samostan je ustanovil ogrski kralj Andrej I. leta 1055.

Benediktinska romanska cerkev (Ják, Madžarska)

Benediktinska cerkev z značilnim vhodom je bila zgrajena v 13. stoletju v romanskem slogu.

Church of St John at Kaneo (Ohrid, 13th c.)

The Orthodox church, situated on a picturesque cliff, was named after John the Apostle

Habsburški cesarski par (19. stoletje)

Cesar Franc Jožef I. in lepa Elizabeta sta se poročila na Dunaju leta 1854, a žal nista imela srečnega zakona.

Katedrala svetega Aleksandra Nevskega (Sofija, 20. stoletje)

Pravoslavna katedrala, zgrajena v neobizantinskem slogu, velja za enega od simbolov bolgarske prestolnice.

Opatija v Sankt Gallnu (11. stoletje)

Samostanski kompleks je bil stoletja najpomembnejša opatija benediktinskega reda.

Upravni zemljevid Avstrije

Animacija prikazuje upravno delitev Avstrije.

Pavlinski samostan

Pavlinski samostan na Madžarskem iz 13. stoletja. Na Slovenskem so pavlinci v 17. stoletju naselili samostan Olimje pri Podčetrtku.

Rokokojevski dvorec (Fertőd, Madžarska)

Dvorec in kompleks spremljevalnih zgradb s parkom je upravičeno dobil vzdevek Madžarski Versailles.

Hierarhija srednjeveške krščanske cerkve (11. stoletje)

Animacija prikazuje hierarhijo v srednjeveški krščanski cerkvi.

Added to your cart.