Palača Karla Velikega (Aachen, 9. stoletje)

Palača Karla Velikega (Aachen, 9. stoletje)

Palača Karla Velikega je bila središče imperija in obenem središče kulture.

Zgodovina

Keywords

Karel Veliki, palača Charlemagne, Aachen, palača, Frankovski imperij, cesar, kultura, Karolinška, renesansa, kapela, Krščanstvo, center

Povezani dodatki

Scenes

Palača

  • kapela
  • cesarjevi prostori
  • vhod
  • straža
  • vrt
  • kopalnica
  • termalni izvir

Središče Frankovskega cesarstva: Aachen in palača

Karla Velikega, ustanovitelja Frankovskega cesarstva, je 25. decembra leta 800 v Rimu za cesarja okronal papež Leon III. Središče njegovega cesarstva je postal Aachen. Cesarju je mesto ugajalo zaradi njegove lege in toplic.

Med dolgimi postanki v Aachnu je mesto obogatil s številnimi umetninami. Zato so ga sodobni viri poimenovali kar 'drugi Rim'.

Palača, zgrajena ob koncu 8. stoletja, je v cesarstvu in širše veljala za nekaj posebnega. Postala je dragulj cesarstva in simbol veličine Karla Velikega.

Kapela

Kapela

Kapela v palači je bila izjemna umetnina. Ohranjeno je pismo, v katerem je papež dovolil cesarju, naj za gradnjo uporabi marmor in talne ploščice iz Rima in Ravene.

Navdih za prostorski načrt in strukturo kapele je bila bazilika San Vitale v Raveni. Osmerokotna kapela, ki jo pokriva osrednja kupola iz kamna, je posvečena Devici Mariji.

Številni sodobni zgodovinarji so zapisali, da je Karel Veliki zanjo najel najbolj vešče arhitekte v cesarstvu. Gradnjo je vodil arhitekt Odo Metz.

Cesar je pogosto ostajal v Aachnu in takrat redno prihajal k maši v kapelo, v kateri je tudi pokopan.

Cesarjevi prostori

Cesarski dvor

Cesar je s spremstvom obiskoval svoja posestva (pogosto na lovu s konji) in se sproščal v kopališču.

Cesarjevi zasebni prostori in sprejemnica (Aula Regia) sta bila pomembna dela palače.

Na dvoru Karla Velikega so se zbirali učenjaki. Kralj je zelo vzpodbujal samoizobraževanje (učenje tujih jezikov, pisanje in 'svobodne' umetnosti), za svoje podanike pa je ob cerkvah ustanavljal šole. Med obroki je pogosto poslušal glasbo ali besedila iz del učenjakov.

Telesno kondicijo je vzdrževal z ježo, lovom in plavanjem. Sodobni viri omenjajo, da na dvoru ni bilo boljšega plavalca.

Karel Veliki

Oblika palače

Oblika palače

Kot druge palače je bila tudi palača Karla Velikega v Aachnu zgrajena v zgodnjem srednjem veku. Postavili so jo tako, da jo je bilo mogoče zlahka braniti. Funkcionalnost je bila pomembnejša od lepega okrasja. Elementi utrjenega kompleksa poslopij kažejo na prefinjeno oblikovanje in dovršeno izvedbo.

Animacija

Tržnica

Narration

Karel Veliki, ustanovitelj Svetega rimskega cesarstva, je Aachen zaradi njegove središčne lege in kopališča razglasil za glavno mesto cesarstva.

Med dolgimi postanki v Aachnu je mesto obogatil s številnimi poslopji in umetninami. Zato so sodobni viri mesto poimenovali kar 'drugi Rim'.

Palača, ki so jo so postavili ob koncu 8. stoletja, je postala najpomembnejše poslopje v mestu. Bila je dragulj mesta in karolinškega cesarstva ter simbol veličine Karla Velikega. Med kraljevimi palačami v imperiju je veljala za nekaj posebnega.

Palačo so, kot številne druge, postavili v zgodnjem srednjem veku. Zasnovali so jo tako, da jo je bilo mogoče zlahka braniti. Funkcionalnost je prevladala nad lepim okrasjem. Kompleks poslopij odraža prefinjeno oblikovanje in izvedbo.

Glavni vhod v utrjen kompleks palače je obkrožal vrt.

Dvor je imel sprednji vrt, dvorišče in pokrita stebrišča.

Najpomembnejši prostor je bila sprejemnica (Aula Regia), namenjena cesarjevim avdiencam in srečevanjem s tujimi odposlanci, in zasebni prostori.

Kapela, še danes nedotaknjena, je bila izjemna umetnina, arhitekturni dragulj svojega časa. Osmerokotno kapelo je navdihnila bazilika San Vitale iz Ravene. Pokriva jo osrednja kupola, narejena iz kamna. Bazilika je posvečena Devici Mariji. Cesar se je v njej redno udeleževal maše.

Cesar je v kapeli tudi pokopan, ohranjen je sarkofag z njegovimi posmrtnimi ostanki.

Povezani dodatki

Srednjeveški krščanski kralj

Srednjeveški krščanski kralj, upodobljen na prestolu s krono na glavi in vladarskimi simboli v roki, je bil pomembna osebnost srednjega veka.

Srednjeveška oblačila (Zahodna Evropa, 5.–10. stoletje)

Oblačila pričajo o načinu življenja in kulturi v dani dobi.

Srednjeveški stolpi in bastije

Zgradba utrdb se je razvijala vzporedno z vojaško tehniko.

The Forbidden City (Beijing, 17th century)

The Forbidden City is one of the most magnificent and mysterious monuments of imperial China.

Zgodovinska topografija (pomembne osebnosti - svetovna zgodovina)

S pomočjo naloge bomo pomembne osebnosti iz svetovne zgodovine povezali z enim ali več kraji.

Znameniti srednjeveški imperiji

V toku zgodovine so nastali (in propadli) številni znameniti imperiji.

Opatija v Sankt Gallnu (11. stoletje)

Samostanski kompleks je bil stoletja najpomembnejša opatija benediktinskega reda.

Srednjeveška palača (Visegrád, Ogrska, 15. stoletje)

Gradnja veličastne palače se je pričela v času Karla I., končno obliko pa je dobila med vladavino Matije Korvina.

Arabski kalif (7. stoletje)

Kalifi so veljali za potomce preroka Mohameda in bili najpomembnejši verski voditelji v islamu.

Hagija Sofija (Carigrad)

Cerkev "Sveta modrost" v Istanbulu je bila do leta 1935 največje religiozno poslopje. Takrat so jo spremenili v muzej.

Palača v Knososu (2. tisočletje pr. n. št.)

Največja zgradba iz bronaste dobe na otoku Kreta je bila najverjetneje središče minojske kulture.

Added to your cart.