Morska območja

Morska območja

Z globino se spreminjajo fizikalne lastnosti morja, njegovo rastlinstvo in živalstvo.

Geografija

Keywords

morje, hidrosfera, fényelnyelődés, porabnik, Proizvajalec, decomposer, plankton, alga, odprto morje, obala, globoko morje, živi svet, slanost, ocean, morska voda, voda, narava, geografija

Povezani dodatki

Scenes

Morska območja

  • obrežno morje - Zgornja plast morja blizu obale do globine 200 m.
  • odprto morje - Zgornja plast morja stran od obale do globine 200 m.
  • morske globine - Del odprtega morja globlje od 200 m.
  • 100 m
  • 200 m
  • 500 m
  • 1000 m
  • 2000 m
  • 3000 m
  • 4000 m
  • 5000 m

Morska življenjska združba

  • 100 m
  • 200 m
  • 500 m
  • 1000 m
  • 2000 m
  • 3000 m
  • 4000 m
  • 5000 m

Fizikalne lastnosti morske vode

  • 100 m
  • 200 m
  • 500 m
  • 1000 m
  • 2000 m
  • 3000 m
  • 4000 m
  • 5000 m
  • 300
  • 400
  • 500
  • 600
  • 700
  • 800
  • nm
  • sončno sevanje
  • valovna dolžina svetlobe
  • ultravijolična - Svetloba valovne dolžine 100–380 nm, ki seže do globine okrog 30 m.
  • vijoličasta - Svetloba valovne dolžine 380–420 nm, ki seže do globine okrog 120 m.
  • modra - Svetloba valovne dolžine 420–490 nm, ki seže do globine največ 1000 m.
  • zelena - Svetloba valovne dolžine 490–575 nm, ki seže do globine okrog 150 m.
  • rumena - Svetloba valovne dolžine 575–585 nm, ki seže do globine okrog 50 m.
  • oranžna - Svetloba valovne dolžine 585–650 nm, ki seže do globine 25–30 m.
  • rdeča - Svetloba valovne dolžine 650–760 nm, ki seže do globine 5–15 m.

Absorpcija svetlobe

Na morsko gladino pada celoten spekter sončne svetlobe. Voda absorbira svetlobo, pri čemer različne valovne dolžine absorbira v različni meri. Za človeško oko nevidni infrardeči žarki se absorbirajo na globini 3 m, ultravijolična svetloba pa seže do 30 m globoko.

Vidna svetloba (katere valovna dolžina je med 380 in 760 nm) je sestavljena iz različnih barv: vijoličaste, modre, zelene, rumene, oranžne in rdeče. Absorpcija barv v morju je naslednja. Rdeča se najbolj absorbira na globini 515 m. Oranžna se absorbira na globini 2530 m, rumena pa na globini 50 m. Zelena in vijoličasta se absorbirata manj in lahko dosežeta globino 100 m. Modra se absorbira najslabše, zato lahko prodre 200300 m globoko, včasih celo do 1000 m. Prav zato morje vidimo v modri barvi.

Svetloba je ključnega pomena za življenje morskih organizmov tako v obrežnem kot v odprtem morju. Fotoavtotrofi (organizmi, ki si s svetlobo sami izdelajo hrano) jo nujno potrebujejo za fotosintezo. Večja je morska globina, manjša je količina svetlobe in manj je fototrofnih rastlin, kar vpliva tudi na živali.

Temperatura

V primerjavi s kopnim so temperaturna nihanja morja manjša. Temperatura površinskih voda se v zmerno toplem pasu spreminja sezonsko, v tropskem in polarnem pasu pa je razmeroma stalna.

Z globino temperatura vode pada. Njen upad je najizrazitejši v pasu, ki ga imenujemo termoklina.

Termoklina je v tropskih morjih stalno na globini 100–500 m. V zmerno toplih morjih se globina termokline spreminja glede na letni čas. V polarnih morjih so hitre temperaturne spremembe redke.

V globinah pod termoklino je temperatura vode razmeroma stabilna in znaša okrog 24 °C.

Temperatura vpliva tudi na razširjenost morskih organizmov. Bitja, ki živijo v tropskih, polarnih ali globokih morjih, slabše prenašajo temperaturne spremembe. Bitja, ki živijo v zmerno toplem pasu ali v plitvih vodah, temperaturne spremembe prenašajo bolje.

Tlak

Hidrostatični tlak nastane zaradi lastne teže tekočine. Tlak v tekočini pritiska enako na vse strani. Njegova vrednost je odvisna samo od gostote in višine stolpca tekočine, zato z globino narašča. Na vsakih 10 m se poveča za 100 kPa (en bar).

Pri stalni temperaturi je prostornina plina obratno sorazmerna nanj delujočemu tlaku. Če torej spustimo v morje žogo, bo ob vse večji globini tlak na žogo vedno večji, prostornina žoge pa vedno manjša.

Morski organizmi iščejo območja s tlakom, ki je zanje optimalen. Zaradi spreminjajočega se tlaka so mnoge živali razvile sposobnost prilagajanja na spremenljivo okolje, predvsem tiste, ki dihajo s pljuči, npr. tjulnji, delfini in kiti.

Slanost

Povprečna slanost oceanov je 35 ‰, kar pomeni, da je v enem litru morske vode raztopljenih 35 g mineralnih soli, večinoma natrijevega klorida, ki ga poznamo kot kuhinjsko sol.

Morska voda ima razmeroma konstantno slanost. Najbolj enotne so globokomorske vode, katerih slanost znaša med 34,5 in 35 ‰.

Tudi slanost površinskih voda je razmeroma stalna ter niha med 34 in 35 ‰. Med oceani je glede slanosti najbolj enoten Tihi ocean. Slanost bolj zaprtega Atlantskega oceana je v subtropskem pasu večja.

Na slanost morij poleg podnebja vplivajo tudi menjavanje letnih časov, oskrba s sladko vodo in geografska lega.

Slanost je večja v toplih morjih, kjer je manj padavin in manj pritokov sladke vode. Bolj zaprto Sredozemsko morje ima tako razmeroma visoko slanost.

Slanost morij se spreminja tudi z globino, podobno kot temperaturni pasovi. Razlike v temperaturi in slanosti pripomorejo k nastanku morskih tokov.

Slanost morske vode je za morske organizme življenjskega pomena. Če bi se nenadoma spremenila, bi izumrl velik del v morju živečih vrst.

Animacija

  • obrežno morje - Zgornja plast morja blizu obale do globine 200 m.
  • odprto morje - Zgornja plast morja stran od obale do globine 200 m.
  • morske globine - Del odprtega morja globlje od 200 m.
  • plankton - Množica majhnih organizmov, ki lebdijo v vodi in ne morejo plavati proti toku.
  • 0 m = 25 °C
  • 100 m = 23 °C
  • 200 m = 20 °C
  • 500 m = 15 °C
  • 1000 m = 5 °C
  • 2000 m = 3 °C - Od tod navzdol se temperatura skorajda ne spreminja.
  • 100 m 1000 kPa = 10 bar
  • 500 m 5000 kPa = 50 bar
  • 1000 m 10.000 kPa = 100 bar
  • 5000 m 50.000 kPa = 500 bar
  • 100 m
  • 200 m
  • 500 m
  • 1000 m
  • 2000 m
  • 3000 m
  • 4000 m
  • 5000 m
  • 300
  • 400
  • 500
  • 600
  • 700
  • 800
  • nm
  • sončno sevanje
  • valovna dolžina svetlobe
  • ultravijolična - Svetloba valovne dolžine 100–380 nm, ki seže do globine okrog 30 m.
  • vijoličasta - Svetloba valovne dolžine 380–420 nm, ki seže do globine okrog 120 m.
  • modra - Svetloba valovne dolžine 420–490 nm, ki seže do globine največ 1000 m.
  • zelena - Svetloba valovne dolžine 490–575 nm, ki seže do globine okrog 150 m.
  • rumena - Svetloba valovne dolžine 575–585 nm, ki seže do globine okrog 50 m.
  • oranžna - Svetloba valovne dolžine 585–650 nm, ki seže do globine 25–30 m.
  • rdeča - Svetloba valovne dolžine 650–760 nm, ki seže do globine 5–15 m.

Narration

Svetovni ocean (med seboj povezana morja in oceani) prekriva 71 % površine Zemlje, kar je največji življenjski prostor na svetu. Morski habitat se deli na različna območja, v katerih se okoljski dejavniki spreminjajo tako horizontalno kot vertikalno.

Tri glavna morska območja so: obrežno morje, odprto morje in morske globine.

Obrežno morje prekriva epikontinentalni pas in sega od spodnje meje oseke do globine 200 m. Tu je biotska raznovrstnost največja. Območje je evtrofno, saj se vanj zlivajo reke, bogate s hranilnimi snovmi in odmrlimi organizmi. Obilica svetlobe omogoča fotosintezo.

Odprto morje je zgornjih 200 m oceana oziroma od obale oddaljenega morja. Tudi tu je dovolj svetlobe, da se vrši fotosinteza. Hranilnih snovi je običajno manj, saj jih porabijo že obrežni organizmi, odmrli organizmi pa potonejo na dno. Življenje na odprtem morju je zato skromno. V bližini obrežnega morja ali navpičnih tokov, kjer je hranilnih snovi dovolj, uspeva plankton. To so majhni organizmi, ki lebdijo v vodi in ne morejo plavati proti toku. Morska voda, bogata z rastlinskim planktonom, je videti zelena.

Morske globine so del odprtega morja pod globino 200 m. To območje je slabše raziskano. Ker svetloba ne prodre globlje od 1000 m, v globinah vlada popolna tema, zato tu ni primarnih proizvajalcev, rastlin. V tem območju živijo le živali in bakterije, ki se prehranjujejo z organskimi odpadki (morski sneg) iz višjih plasti.

Na morske organizme vplivajo tudi okoljski dejavniki. Svetloba različnih valovnih dolžin se absorbira na različnih globinah. Modra se absorbira najslabše in seže najgloblje, zato morje vidimo v modri barvi.

Svetloba je ključnega pomena za organizme, ki živijo v obrežnem in odprtem morju. Tam živeče rastline in plankton jo izkoriščajo za fotosintezo. Večja je morska globina, manjša je količina svetlobe in manj je fototrofnih rastlin, kar vpliva tudi na živali.

Temperaturna nihanja oceanov so manjša kot na kopnem. Temperatura z globino pada, na 2000 m pa se ustali pri okrog 2–4 °C.

Na razširjenost morskih organizmov vpliva tudi temperatura. Bitja, ki živijo v tropskih, polarnih ali globokih morjih, slabše prenašajo temperaturne spremembe. Bitja, ki živijo v zmerno toplem pasu ali v plitvih vodah, temperaturne spremembe prenašajo bolje.

Tlak z globino narašča.

Pri stalni temperaturi je prostornina plina obratno sorazmerna nanj delujočemu tlaku. Če torej spustimo v morje žogo, bo ob vse večji globini tlak na žogo vedno večji, prostornina žoge pa vedno manjša.

Morski organizmi iščejo območja s tlakom, ki je zanje optimalen. Zaradi spreminjajočega se tlaka so mnoge živali razvile sposobnost prilagajanja na spremenljivo okolje, predvsem tiste, ki dihajo s pljuči, npr. tjulnji, delfini in kiti.

Povprečna slanost oceanov je 35 ‰, kar pomeni, da je v enem litru morske vode raztopljenih 35 g mineralnih soli, večinoma natrijevega klorida.

Med oceani je glede slanosti najbolj enoten Tihi ocean. Slanost bolj zaprtega Atlantskega oceana je v subtropskem pasu večja. Na slanost morij poleg podnebja vplivajo tudi menjavanje letnih časov, oskrba s sladko vodo in geografska lega. Slanost je večja v toplih morjih, kjer je manj padavin in manj pritokov sladke vode. Bolj zaprto Sredozemsko morje ima tako razmeroma visoko slanost.

Slanost morske vode je za morske organizme življenjskega pomena. Če bi se nenadoma spremenila, bi izumrl velik del v morju živečih vrst.

Povezani dodatki

Celine in oceani

Kopno na Zemlji je razdeljeno na celine, med njimi so oceani.

Morja, zalivi

Animacija prikazuje najpomembnejša morja in morske zalive sveta.

pVT-diagram idealnih plinov

Obnašanje klasičnih idealnih plinov (tlak, prostornino, temperaturo) opišemo s splošno plinsko enačbo.

Bibavica

Bibavica ali plimovanje je izmenično spreminjanje višine vodne gladine v morjih zaradi gravitacijske sile Lune.

Deep-sea hydrothermal vents

A hydrothermal vent is a fissure in the planet's surface through which geothermally heated water erupts.

How does it work? - Vacuum cleaner

The vacuum cleaner creates a partial vacuum and sucks up dust with the help of the incoming high-pressure air.

Ictíneo II submarine

The submarine designed by the Spanish inventor Narcís Monturiol was a pioneering work in the history of underwater navigation.

Kroženje vode (osnovna raven)

Voda na našem planetu nenehno kroži.

Kroženje vode (srednja stopnja)

Vodna zaloga na našem planetu preko izhlapevanja, kondenzacije, topljenja in zamrzovanja izvaja nenehno kroženje.

Morska žaba

Ta krastači podobna riba si pri lovu na plen pomaga s svojo fluorescenčno vabo. Animacija prikazuje delovanje vabe.

Oceanski tokovi

Oceanski (morski) tok je bolj ali manj zvezno gibanje (tok) morske ali oceanske vode, ki ima velik vpliv na podnebje.

Odboj in lom svetlobe

Na meji med snovema z različnima lomnima količnikoma se svetlobni žarek lomi oziroma odbije.

Razsoljevanje morske vode

Z razsoljevanjem pridobivajo iz morske vode pitno vodo.

Uhati klobučnjak

Meduze so predstavniki prosto plavajočih ožigalkarjev.

Voda (H₂O)

Voda je stabilna spojina vodika in kisika, ki je potrebna za življenje. V naravi jo najdemo v vseh treh agregatnih stanjih.

Zemljevid morskega dna

Na morskem dnu so lepo razvidne meje med tektonskimi ploščami.

Luka

Luka mora zagotavljati primerno infrastrukturo in storitve.

Prometna omrežja

Animacija prikazuje glavne kopenske, vodne in zračne poti ter prometna vozlišča.

Added to your cart.